Kulturno in turistično društvo Šavrinka z veseljem najavlja prvo predstavitev Šavrinske poti, ki bo potekala v soboto, 31. avgusta 2024. Društvo, ki aktivno deluje od oktobra 2023, si prizadeva Šavrinsko pot kot tudi Šavrinko zaščititi kot del nesnovne kulturne dediščine. Poleg tega je v sodelovanju s slovenskim društvom Lipa, ki deluje v Hrvaški Istri, pot prijavilo na javni razpis Programa sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška.
Šavrinska pot ni le fizična pot skozi čudovito pokrajino Slovenske in Hrvaške Istre, temveč tudi zgodovinsko-kulturna pot, ki predstavlja izjemno vlogo Šavrink. Te ženske iz šavrinije so s svojim pogumom, vztrajnostjo in iznajdljivostjo postale navdihujoč lik neodvisnih žensk, kar je osrednji cilj projekta Šavrinska pot. V društvu si prizadevajo za prepoznavnost in spoštovanje njihove dediščine ter ohranjanje nesnovne kulturne dediščine slovenske Istre.
Cilji in sodelovanje
Eden od glavnih ciljev projekta ni le ozaveščanje o zgodovinski vlogi Šavrink, temveč tudi spodbujanje ekonomske neodvisnosti žensk v sodobni družbi. Ob pomoči strokovnjakov, ki raziskujejo to področje, so se člani Kulturnega in turističnega društva Šavrinka lotili celovitega raziskovanja dediščine Šavrink in njihovih poti. Pri tem projektu so združili moči s slovenskim društvom Lipa, ki deluje na področju Hrvaške Istre, in društvom Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu.
Podpora manjšinskim skupinam in promocija lokalne kulture
Pomemben del projekta je podpora manjšinskim skupinam in ozaveščanje o medkulturnosti, ki je prisotna na našem ozemlju. Šavrinska pot spodbuja profiliranje Istre in razvijanje edinstvene konkurenčne prednosti na področju turizma, kar lokalnim ponudnikom ponuja priložnosti za promocijo pristnih domačih izdelkov.
Kdo je Šavrinka?
Šavrinka je bila ženska iz Slovenske Istre, ki je od konca 19. stoletja do konca druge svetovne vojne prenašala jajca iz notranjosti Istre v Trst. To dejavnost so opravljale predvsem ženske iz JV zaledja današnjega Slovenskega primorja. Svoje blago so nosile peš ali s pomočjo oslov, s katerimi so lahko prenesle večje količine jajc. Jajčarstvo je bilo v določenih obdobjih ključni vir zaslužka za te ženske.
Kot je zapisano v raziskavi “Šavrinka kot oseba in simbol” (Rogelj, Ledinek) je obstajalo več različic jajčarstva. Nekatere ženske so priložnostno nosile jajca v Trst, za druge pa je ta dejavnost pomenila poglaviten vir zaslužka v določenem obdobju. Slednje so bile predvsem iz istrskega zaledja, iz krajev med Pregarsko planoto in Kraškim robom. Obstajale pa so tudi različice jajčarstva znotraj teh krajev, saj je večina žensk redno hodila po jajca le pred poroko, samo nekatere pa so si s tem služile kruh tudi kasneje. V osrednji Istri se je jajčaric tudi oprijelo ime Šavrinke, saj so bile, kakor pravijo na Hrvaškem, iz Šavrinije. “Smo jih zvali Šavrike, zato ker su jaja pobirale. I one su bile iz Šavrinije, pa zato su Šavrinke. Šavrinija je od Livada gore. One ljude tamo gore su jih nazivali Šavrinima. /…/ (Kaldir). Za ljudi v osrednji Istri je torej Šavrinija obstajala, medtem ko se jajčarice niso samoopredeljevale za Šavrinke in so šele preko posredovanja Istranov prisvojile ta naziv.
Kljub temu, da jajčaric danes ni več, Šavrinka živi naprej kot simbol poguma, vzdržljivosti in delavnosti. Njena podoba je postala pomembna skozi sodobne literarne, umetnostne in glasbene upodobitve. Ena prvih omemb Šavrink v leposlovju so Šavrinske pesmi kubejskega župnika Alojza Kocjančiča, nadalje pa jo je izpostavil Marijan Tomšič v romanu Šavrinke. Šavrinko je izklesal iz istrskega kamna akademski umetnik Jože Pohlen.
V njihovih delih postaja Šavrinka simbol istrske žene. Zanimivo je, zakaj je bila v sedanjosti izpostavljena prav jajčarica in ne mlekarica, krušarica ali pa drugi tovorniki iz Istre, ki so prav tako ustrezali podobi poguma, delavnosti,… Morda je bilo ključno prav poimenovanje jajčarice kot Šavrinke. To poimenovanje pa je prišlo od zunaj, s strani prebivalcev osrednje Istre, kajti samoopredeljevanje za Šavrine, vsaj v določenem obdobju, ni obstajalo. Ker so imele redne stike s hrvaškimi Istrani predvsem jajčarice, so bile v nekem trenutku (mogoče edine) ključne nosilke tega imena.
